PENEČA VINA

Penina spada v skupino penečih vin, katerega bistvo je iskrenje, ki mora nastati v natančno določenem procesu po predpisani metodi. Peneča vina se ločijo od ostalih vin po mnogih specifičnih lastnostih, ki so posledica tehnologije pridelave, po kateri poteka sekundarno alkoholno vrenje v steklenicah ali tankih. Poznana so po svojevrstnem okusu, cvetici in povišani vsebnosti CO2, zaradi katerega se pri odpiranju steklenice penijo in iskrijo.

Metoda

• Tankovska ali charmat (vrenje se odvija v zaprti posodi ali tanku), ki preprečuje, da bi uhajal ogljikov dioksid.
• Tradicionalna ali klasična (zorenje v steklenicah), ki zahteva veliko več dela, zato so proizvodi stroški precej višjiVino je dlje časa v stiku z odmrlimi kvasovkami in dobijo kompleksne arome podobne kruhu, mehurčki so precej manjši.Poimenovanje penečih vin v drugih državah:
• Prosecco – peneče vino iz SV Italije (polnopeneča vina ali spumante; rahlo peneča = frizzante)
• Asti DOCG – sladko in sadno belo peneče vino (Piemont Italija), sorta muškat
• Sekt – nemška beseda za peneče vino (Nemčija)
• Crémant – peneče vino iz doline Loare (okolica Saumur) sorta chenin blanc
• Cava – španski izraz za peneča vina pridelana po tradicionalni metodi, španske lokalne sorte Xarello, Macabeo in Parellada

Pomembne pridelovalke penečih vin so tudi: Nova Zelandija, Avstralija, Južna Afrika, Kalifornija

ŠAMPANJEC

Ime Champagne je zaščiteno geografsko poreklo od leta 1824 in samo vina proizvedena v pokrajini Champagne imajo pravico nositi to oznako. Vinorodni okoliši v pokrajini Champagne so Montagne de Reims, Valee de la Marne, Cote des Blancs, Cote de Sezane ter Aube. Metoda champagne (šampanjska metoda) ali Methode Champenoise je točno določena metoda po kateri poteka pridelava šampanjca in je prav tako zaščitena od leta 1994.

• Najslavnejše peneče vino, ki je pridelano s pomočjo alkoholnega vrenja v steklenici
• Hladno podnebje in apnenčaste prsti ustvarjajo idealne pogoje za pridelavo pinot noir-ja (modri pinot), chardonnaya in pinot meunierja (visoka vsebnost kislin, srednje polno telo in nizka stopnja alkohola)
• Večina vin ni letniških (osnovno vino je mešanica več letnikov)
• Avtoliza kvasovk traja min 15 mesecev (zakonsko določeno)

Proces pridelave:
Osnova za šampanjec sta vino Pinot Noir (modri pinot) in Chardonnay z dodatkom Pinot Meunier-ja. V času vrenja dobi vino zaradi nastanka ogljikovega dioksida značilne mehurčke. Po dvoletnem zorenju steklenice prestavijo v strehasta stojala v poševni položaj in jih naslednje tri tedne vsak dan pretresejo v smeri urnega kazalca. S pomočjo tresenja se kvasovke popolnoma usedejo v vrat steklenice, vino pa postane kristalno čisto. Ko se vino popolnoma zbistri, kvasovke odstranijo s postopkom, ki se imenuje degožiranje. Vrat steklenice zamrznejo in po posebnem postopku odprejo steklenico, ki pod pritiskom iztisne zamrznjene kvasovke. Del šampanjca, ki odteče, nadomestijo z nadomestnim  likerjem. Steklenico zamašijo s plutovinastim zamaškom, širšim od vratu steklenice, s čimer dobi značilno obliko gobice. Na koncu gobico pričvrstijo s kovinsko kapico.

Prikazujem vseh 8 rezultatov

Peneča vina

Phone: +386 (0)7 452 31 00
Fax: +386 (0)7 452 31 11
e-pošta: info@mabat-int.si
MABAT INT d.o.o.
Kapele 2
8258 Kapele

Ogled spletne strani je dovoljen samo polnoletnim osebam.

Vnesite datum svojega rojstva